FCCT Biochemistry Lab:Courses:TrDNA

This is a test wiki of the Recombinant DNA Technology course in Slovenian language. Basic course information in English]

TEHNOLOGIJA REKOMBINANTNE DNA

NOVO

• [26.10.] Prof. Drobničeva bo predavala o tehnologiji DNA v forenziki 5. 12. ob 14:00.
• [19.10.] Naslednji redni izpitni rok (za absolvente) bo 23. novembra 2007 ob 14. uri. V zimskem izpitnem obdobju bo rok 5. februarja 2008. Absolventski rok v poletnem semestru bo okrog 5. aprila 2008. V poletnem izpitnem obdobju bo rok 2. junija, v jesenskem pa 22. septembra 2008.

Odgovori na vprašanja s konzultacij

APTAMERI
Na predavanju 9.1.07 ste postavili vprašanje glede sestave aptamerov, ker sem govoril o molekulah DNA, slike pa so prikazovale selekcijski postopek in primer, pri katerem je šlo za analizo molekul RNA. Dovolj dobra razlaga je na strani angleške Wikipedije, kjer piše, da so zaporedja lahko RNA ali DNA in celo peptidi. V zadnji izdaji učbenika v slovarčku piše, da so aptameri sintetične molekule nukleinskih kislin, ki se vežejo na proteine, ki se sicer ne vežejo na DNA (sicer jih učbenik ne obravnava).
LOKALIZACIJA YAC
O tem nisem našel nobenega pravega podatka, a mislim, da mora biti tako, kot sem vam razložil: YAC verjetno vstopi v citoplazmo (lahko preko protoplastiranja kvasovk, ali pa tudi s pomočjo lipidnih reagentov ali elektroporacije - frekvenca transformacije je ~100 / ug vektorja) in se v jedro vključi po prvi delitvi celice.
DOSTOP N2 V KORENINSKE NODULE
Noduli imajo sloj celic, ki ne prepušča kisika (npr. slika 3 A-C članka Diouf et al., 2003, očitno pa mora dušik na nek način priti do celic v osrednjem delu nodulov, ki so sposobne fiksacije. Članek, ki bi verjetno v celoti odgovoril na vprašanje, ni prosto dostopen, je pa iz leta 1992.
KONSTRUKTI ZA IZRAŽANJE V KLOROPLASTIH: poliA+
Pri kloroplastih je podobno kot pri nekaterih prokariontih vloga poliA-repa obratna kot pri mRNA, ki izhajajo iz jedrne DNA (pa tudi pri mitohondrijski mRNA pri sesalcih naj bi bilo tako) Crit. Rev. Plant Sci., 2006). Če bi želeli nek zapis proizvesti v kloroplastih, torej poliadenilacijskega signala ne bi rabili.

Podatki o predmetu

Izvedba predmeta	Predavanja: 60 ur, zimski semester 4. letnika univerzitetnega študija biokemije; skupni predmet (za vse sklope) Vaje: 60 ur, druga polovica poletnega semestra 4. letnika univerzitetnega študija biokemije; predmet samo za študente sklopa A.
Predavatelj	doc. dr. Marko Dolinar
Urnik 2007/08	zimski semester: torek 10:15 do 11:55 in sreda 13:50 do 15:30 v predavalnici J125 na dekanatu Dvourna predavanja imajo ~10 minutni odmor.
Govorilne ure	Vsako sredo od 16h do 17h in/ali po predhodnem dogovoru po telefonu (01) 477-3765 (pisarna) ali (01)241-9486 (laboratorij); oglasite se na Institutu "Jožef Stefan", stavba B, najvišje nadstropje, soba B408.
Izpitni roki 2007/08	zimsko izpitno obdobje: http://bio.ijs.si/pict/novo1.GIF 5. februarja 2008 poletno izpitno obdobje: 2. junija 2008 ob 10. uri jesensko izpitno obdobje: 22. septembra 2008 ob 10. uri Samo absolventom* bosta namenjena dva roka: http://bio.ijs.si/pict/novo1.GIF 23. novembra 2007 ob 14. uri okrog 5. aprila 2008 - točen dan in uro bom sporočil, ko bo znan urnik za poletni semester (* po dogovoru s študenti in predstavnikom absolventskega letnika lahko določimo še en rok po vaši želji) Od 4. opravljanja izpita dalje je treba izpit plačati, zato se na izpitni rok prijavite samo, če ste prepričani, da ste se snov dobro naučili in ste jo sposobni tudi kritično uporabiti na primerih. Prijavnic študentom, ki ne bodo prišli na izpit, ne nameravam vračati, saj za to ne vidim nobenega razloga. Odjave pred izpitom pa upoštevam - ne glede na razlog za odpoved - do trenutka, ko začnem deliti izpitne pole. V preteklem študijskem letu so bili izpiti: 24.11., 15.1., 23.3., 4.6. in 3.9.
Diplomska dela	Teme in pogoji za opravljanje diplomskih nalog s področja tehnologije rekombinantne DNA na Katedri za biokemijo v koledarskem letu 2008: priprava  in preverjanje uporabnosti novega ekspresijskega vektorja, izražanje in analiza rekombinantnih proteinov, renaturacija, značilnosti inkluzijskih telesc, ipd. Na Institutu "Jožef Stefan" obstaja možnost priprave več diplomskih nalog na treh odsekih s področja biokemije in molekularne biologije B1, B2, B3.
Študijska literatura	Bernard R. Glick, Jack J. Pasternak: Molecular Biotechnology, Principles and applications of recombinant DNA, 3rd edition, ASM Press, Washington, 2003 [ISBN 1-55581-269-4] Par izvodov 2. izdaje je bilo naročenih za knjižnico (FKKT/CTK). Cena pri založbi je bila 57 USD. V knjigi je biotehnološki del razložen bolj obširno, kot je potrebno za ta predmet. Študirate še lahko po 2. izdaji; tudi strani zgoraj, v opisu tem, se nanašajo na 2. izdajo, ki  je na voljo v CTK (2 izvoda) in na Veterinarski fakulteti (piše v Cobissu). Pomožni učbenik: Sandy Primrose, Richard Twyman, Bob Old: Principles of Gene Manipulation, 6th edition, Blackwell Science, Oxford, 2001 (cena pri založbi je 29.50 GBP; moj osebni izvod si lahko sposodite za kakšen dan, če želite). Povezava zgoraj vas pripelje na domačo stran učbenika, kjer je tudi nekaj slikovnega gradiva in vprašanj za ponavljanje snovi (v glavnem so lahka). Ker idealnega učbenika ni, bo nekaj poglavij povzetih po drugih virih - te bom navedel na predavanjih in po možnosti sproti dopolnjeval na tej strani.
Cilji	Pričakujem, da boste po opravljenem izpitu znali po stopnjah razložiti, kako ustvarimo rekombinanti organizem, da boste razumeli biokemijsko naravo postopkov in reakcij, ki so za to potrebni, da boste (z nekaj občutka za živi svet) zagovarjali svoje mnenje o etičnih in strokovnih vidikih genske tehnologije. Po opravljenem izpitu bi morali biti sposobni razumeti metodološki del dobro napisanega strokovnega članka s področja molekularne biologije, ki vključuje gensko-tehnološke pristope. Prav tako mislim, da bi študenti morali znati sami sestaviti zaporedje reakcij, ki so potrebne za določen poskus.  Za študente, ki bodo opravljali tudi vaje, pa pričakujem, da bi nekatere osnovne tehnike bili sposobni tudi ponoviti po članku/patentu in da bi znali sami načrtati nekaj osnovnih poskusov (vključno z mikrolitri posameznih reagentov v reakciji).
Potek predavanj	Teme po datumih so v spodnji tabeli. Vsebine tematskih sklopov so na dnu strani. Predavanja bodo po urniku: po 2 uri z vmesnimi ~10 minutami odmora. Računam, da boste na predavanja hodili, kot vam to nalagajo univerzitetna pravila. Večina predavanj bo v obliki razlag, nekaj pa kot pogovor, če boste za to. Zadnji 2 uri pred izpitom si predstavljam kot klasični colloquium - pogovor o stvareh, ki se vam ne zdijo dorečene, dobro razložene, ki vas mučijo strokovno, etično, kakorkoli. Ta pogovor se po navadi ne posreči v celoti kot si ga predstavljam, vsekakor pa je to priložnost, da razjasnimo stvari, ki so bile morda nejasne med predavanji. Če vnaprej veste, da ne boste mogli priti (kot letnik) na kakšno predavanje, mi to prosim sporočite vnaprej. V takem primeru se bomo dogovorili, ali temo predelamo samo shematsko ali jo nadomestimo kasneje oz. v drugem terminu. Predavanj je 60 šolskih ur in toliko jih moram/želim tudi imeti. Izjeme so seveda ure, ki padejo na dneve, ki jih fakultetni koledar vnaprej določi za proste. Če vas bo na predavanja prišlo manj kot 5, teme ne bom podrobno razlagal, pač pa samo orisal glavne značilnosti. Na predavanjih želim, da me prekinete, čim vam razlagana snov ni jasna. Teme niso zapletene, računanja pri teoretičnem delu praktično ne bo, tudi ne kakšnih izpeljav in podobnega. Upam, da boste o temah razmišljali pred in/ali po predavanjih, ne samo na koncu, med izpitom.
Ocenjevanje Fakultativni seminarji in končna ocena predmeta Popravljanje ocene Absolventi	Po koncu predavanj bo pisni izpit s kratkim ustnim zagovorom (praviloma ne več kot 1 teden po pisnem izpitu) za vse študente, ki so opravili pisni del. Teoretični sklopi (A-G) so osnova za razumevanje aplikativnih tem (H-M); vprašanja bodo z obeh področij. Teme iz sklopa N ne pridejo v poštev za izpit (kar ne pomeni, da vas ne pričakujem na teh predavanjih), zato se za prvi rok lahko začnete pripravljati že med novoletnimi prazniki. V pomoč pri preverjanju učenja so vam lahko tudi vprašanja s prejšnjih rokov. Ob vsakem izpitnem vprašanju bo navedeno tudi število točk, ki jih dobite za povsem pravilen odgovor, tako da se lahko bolj posvetite vprašanjem, ki prinašajo več točk. Tudi kriterij za ocenjevanje je znan vnaprej in je povsem aritmetičen in neodvisen od raznih statističnih razrezov. Iz dosedanjih izkušenj lahko rečem, da se študentom pisni izpit zdi težji, kot so pričakovali. Statistka za leto 2004 kaže, da je pozitivno oceno dobilo (na posameznih rokih) 39 %, 43 %, 57 %, 27 % in 56 % prijavljenih študentov. Povprečje doseženih točk na posameznih rokih je bilo med 53% in 62%, povprečje končnih ocen na vseh 5 rokih v letu 2004 (39 študentov) pa je bilo 7,72. V letu 2005 je bilo pozitivno ocenjenih (na posameznih rokih) 30 %, 40 %, 50 %, 60 %, 50 % in 60 % prijavljenih študentov, povprečje doseženih točk je bilo med 53 % in 62 %, povprečje končnih ocen na vseh 6 rokih (20 študentov) pa 7,75. Skupaj v letih 2004 in 2005 so bile končne ocene naslednje: 8-krat zadostno (6), 21-krat dobro (7), 25-krat prav dobro (8 in 9) in 5-krat odlično (10). Na osnovi analize izpitov v letih 2004 in 2005 sem se odločil, da s prvim rokom v letu 2006 nekoliko znižam ocenjevalne kriterije. Dotlej je bilo treba za oceno 6 pri pisnem delu izpita zbrati vsaj 60 % možnih točk, odslej pa je to 56 %. Za to sem se odločil iz več razlogov, najpomembnejši pa je, da znanje, ki ga izkazujejo izpiti, ocenjeni s tik pod 60 % možnih točk vendarle v veliki meri ustrezajo tistemu, kar bi po kriterijih Izpitnega pravilnika FKKT (sicer zelo splošnega 40. člena) lahko ocenili s 6. S spremembami, ki jih uvajam, je nekoliko lažje priti do ocene zadostno (za 4 odstotne točke) in dobro (za 2 odstotni točki), pri višjih ocenah pa se kriterij spremeni za po 1 odstotno točko glede na kriterij, ki je veljal v preteklih treh letih. Na ustni del izpita lahko pride samo, kdor zbere pri pisnem izpitu vsaj 56 % vseh možnih točk (ocena 6). Kdor bi želel predstaviti kakšen seminar (15-20 minut), naj se javi pri meni, da se dogovoriva za temo in termin. Uspešna predstavitev prinese do 5 % točk, ki se dodajo točkam pisnega izpita (teoretično lahko torej s tem zberete 105 %). Pri ustnem delu izpita (ki naj ne bi bil daljši kot 20 minut) lahko oceno s pisnega dela popravite ali poslabšate za do 2 oceni (primer 1: pisali ste 61 %, to bi bilo 6, odgovarjate izjemno dobro, popravite na največ 8; primer 2: pišete 81 %, kar je 8, pripravili ste še kar dober seminar, zato dobite še 4 %, skupaj 85 % (to bo že 9), nato pa izrečete veliko neumnost na zagovoru in končna ocena bo 7). V preteklosti je bilo nekaj nejasnosti glede ocenjevanja, zato poudarjam, da je uspeh pri pisnem delu osnova za končno oceno; na zagovoru lahko preverim manj tem, zato ta del šteje manj. Pričakujem pa, da bo zagovor v okviru znanja na pisnem delu - v tem primeru se ocena ne spremeni, če pa pri zagovoru pokažete boljše ali slabše znanje, kot je kazalo pri pisnem delu, lahko to oceno spremeni za eno, pri ZELO slabem ali ZELO dobrem znanju pa za dve oceni. Oceno z izpita je mogoče popraviti. Popravljanje je mogoče samo enkrat in samo na enem od razpisanih izpitnih rokov. V skladu s priporočilom Rektorata UL (spomladi 2002) velja ocena, ki je višja. Ocene s komisijskega roka ni mogoče popravljati (sklep Študijske komisije FKKT iz leta 2007) Absolventi opravljajo izpit na rednih rokih za študente 4. letnika in po programu tekočega letnika. Razen tega sem letos za absolvente razpisal še dva izredna, t.im. absolventska roka. Ker morate absolventi znati tekočo snov, bom občasno objavljal, katere teme so spremenjene/dodane.
Ostalo	Koristne povezave Komentarji, vprašanja in odgovori

Teme po datumih v štud. letu 2007/08

(teme so opisane pod tabelo v predmetniku)

datum	tema	datum	tema
2. oktober	A1	3. oktober	A2
9. oktober	B1	10. oktober	B2
16. oktober	C1	17. oktober	C2
23. oktober	D1	24. oktober	D2
30. oktober	E1	31. oktober	drž. praznik
6. november	odpade*	7. november	odpade*
13. november	F1	14. november	F2
20. november	G1	21. november	G2
27. november	I1	28. november	I2
4. december	H1-2	5. december	H1-forenzika
11. december	J1	12. december	J2
18. december	K1	19. december	K2
25. december	drž. praznik	26. december	drž. praznik
1. januar	drž. praznik	2. januar	drž. praznik
8. januar	L1	9. januar	L2
15. januar	M1-2	16. januar	N1, N2

* 6. in 7. novembra odpadejo predavanja, nadomestili pa jih bomo s podaljšanjem rednih predavanj za po 15 min. v novembru in decembru.

Predmetnik

oznake: MB...Glick & Pasternak: Molecular Biotechnology (strani se nanašajo na starejšo 2. izdajo, ki je tudi v CTK), PGM...Primrose, Twyman & Old (pomožni učbenik; številke so strani, ki obsegajo določeno temo): Principles of gene manipulation, 'Maniatis'...Sambrook&Russel: Molecular cloning. A laboratory manual.
Razdelitev po 2-urnih sklopih in osnovna literatura:

A1 Namen predmeta, potek predavanj; osnove tehnologije rekombinantne DNA, zgodovina [MB 3-12] (več kot malo tudi na WWW), zakonodaja (SI: Zakon o ravnanju z GSO; predpisi EU; konvencija o člov. pravicah v zvezi z biomedicino in protokol o prepovedi kloniranja človeških bitij);

A2 Laboratorijski organizmi [MB 13-18]; varnost Posredovalnica informacij o biološki varnosti (SLO); ameriški standardi: navodila NIH

B1 DNA: podvojevanje,prepisovanje; biosinteza proteinov. [MB 19-44; ta del bo obdelan na kratko, saj predvidevam, da to temo že obvladate /biokemija, molek. genetika/] Elektroforezne metode (nekatere osnove na straneh Colorado State University).
B2 Encimi v tehnologiji rekombinantne DNA [MB 45-51 + 'Maniatis', PGM 26-42]

C1 Vektorji [MB 51-59; 68-74; PGM 43-84]. Reporterski geni pregled reporterskih sistemov v reviji The Scientist 7/2001).
C2 Sinteza cDNA, priprava knjižnic [MB 59-68; PGM 83-119]. Transformiranje celic [MB 74-75].

D1 Sinteza DNA in vitro. PCR in izvedene tehnike. [MB 79-108; PGM 19-25]
D2 Določanje nukleotidnega zaporedja [MB120-132]. Hibridizacija, sonde – načini označevanja [MB 59-66 + označevanje sond]. DNA-mikromreže sestavek v Wikipediji (žal ni prav sistematičen), na gene-chips.com in pregled (2005) v reviji The Scientist; gradivo za ameriške srednje šole).

E1 Ekspresijski sistemi - splošno ([http://www.embl-heidelberg.de/ExternalInfo/geerlof/draft_frames/frame_flowchart_ext.htm opisi nekaterih metod] na straneh EMBL - deluje v programu Internet Explorer).
E2 Izražanje v prokariontih: vektorji, fuzije, optimizacija proizvodnje; usmerjena lokalizacija, topnost, stabilnost in renaturacija ([MB 109-143 + renaturacije: kratek pregled; PGM 139-155).

F1 Izražanje v kvasovkah in nitastih glivah [MB 145-154; PGM 156-173].
F2 Izražanje v gojenih živalskih in človeških celicah [MB 154-169; PGM 174-220].

G1 Mutageneza – pristopi; proteinsko inženirstvo. [MB171-195; PGM 132-138]
G2 Predstavitev na fagih ([MB122-124 + pregledni članek W.G.T. Willats, Plant Mol. Biol., 2002). Dvohibridni sistem kvasovk samo osnove in nekaj podrobnosti; princip dvohibridnega sistema PPT in uporaba pri iskanju proteinov, ki interagirajo PPT - avtor [http://www.celanphy.sci.kun.nl/jenks.htm Bruce Jenks], Univ. Nijmegen, Nizozemska.

H1 Forenzična genetika / prstni odtis DNA (glej tudi poglavje v Wikipediji, za začetek morda tudi sestavek na kemija.org). Predavala bo doc. dr. Katja Drobnič s Centra za kriminalistično-tehnične preiskave MNZ.
H2 DNA-diagnostika [MB206-224]. Uporaba TrDNA v sistematiki in ekologiji (teorija in preprost primer). Proizvodnja rekombinantnih reagentov [MB227-276].

I1 Molekularna biotehnologija: uporaba rekombinantnih organizmov [MB 277-309], uporaba biomase [MB 311-345].
I2 Rekomb. bakterije v agronomiji [MB 347-397]. Rekombinantna DNA v rastlinskih sistemih [MB227-276, PGM 221-246].

J1 Uporaba rastlin v molekularni biotehnologiji [MB 445-477; kratek poljudni uvod tudi na WWW. Gensko spremenjena hrana (dileme: glej novice nasprotnikov GSH na WWW).
J2 Transgenske živali [MB 479-505, PGM 247-273]; tehnologija izbijanja genov ([http://www.the-scientist.com/article/display/11976/ splošen uvod] na straneh revije The Scientist). Utišanje genov z RNAi (osnove v animaciji revije Nature Reviews Genetics - zahteva pripomoček FlashPlayer; Nobelova nagrada za fiziologijo 2006 - razlaga.

K1 Izvorne celice (uvod in osnovni pojmi na strani NIH; izvorne celice na Kimball's Biology Pages; poljudni članek Nejca Jelena o izvornih celicah in njihovi uporabi - na kemija.org: " 1. del, " 2. del). Kloniranje sesalcev splošno, seznam doslej kloniranih sesalcev in poglavje o kloniranju živali na Wikipediji; povzetek v reviji Nature: 10 let po objavi članka o ovci Dolly).
K2 Projekt Človekov genom posebna ševilka revije Science ob objavi zaporedja človekovega genoma, novica v reviji Nature in povezave). Določanje zaporedij drugih genomov genomski projekti na Wikipediji).

L1 Genomika – proteomika (o ~ómikah v reviji Nature; proteomika na Wikipediji). Farmakogenomika sestavek na NCBI).
L2 Tehnologija rekombinante DNA v medicini. Gensko zdravljenje [MB555-590]

M1 Patentiranje, dileme, možnosti. (MB 591-620; slovenska zakonodaja (v formatu PDF), evropska patentna konvencija).
M2 Etika ter družbena sprejemljivost. Patentiranje v genetiki in Etični, sociološki in zakonodajni vidiki na straneh programa Človekov genom; Etična vprašanja v biotehnologiji; UNESCO: Svetovna deklaracija o človekovem genomu in človekovih pravicah).

N1-2 Novi pristopi v tehnologiji rekombinantne DNA (nove tehnike, reagenti in pristopi pri kloniranju in čiščenju rekomb. proteinov; pregled novih sistemov na trgu)

O1 ponovitve, poglabljanje, odprta vprašanja
O2 zaključni pisni izpit in zagovor
__

*(za prebiranje WWW strani se morate prijaviti v BioMedNet, je pa zastonj in vam omogoča dostop do še več drugih virov in informacij s področja molekularne biologije in biomedicine).

'Maniatis': tako na kratko imenujemo laboratorijski priročnik, ki je bil pred leti številka 1 v laboratorijih, saj vsebuje osnovne razlage in veliko postopkov za delo. Pravi vir je: Sambrook, J., Fritsch, E.F., Maniatis, T., Molecular Cloning. A laboratory manual. 2nd ed. Cold Spring Harbor Laboratory Press 1989. Obstaja tudi 3. izdaja. Ne poskušajte si te knjige izposoditi v knjižnicah, ker jo povsod rabijo v laboratorijih. Tudi kupovati je nima smisla, razen če nameravate odpreti lasten laboratorij. Enako uporabna in (ne)dostopna je 'rdeča knjiga ', uradno F.M. Ausubel et al.: Current Protocols in Molecular Biology, J. Wiley & Sons - trenutno 5 debelih map protokolov in razlag. Ker boste res rabili samo nekaj strani, se pri študiju tehničnih postopkov lahko oprete na kopije slik s predavanj, ki vam jih bom dal.

Stara izpitna vprašanja

(2002/03, 2. rok)
1. (3) Kaj pomenita pojma homologen in heterologen ekspresijski sistem?
2. (3) Katere so prednosti in slabosti izražanja genov v insektnih celicah v primerjavi z drugimi gostiteljskimi organizmi?
3. (2) Kakšno je skupno število baznih parov v genomu riža?
4. (9) Opiši vektor (čemu služijo posamezni zapisi in regije na vektorju)! Za katere gostiteljske organizme ga lahko uporabimo? Kako lahko induciramo izražanje rekombinantne sintetaze? (slike ni on-line, ker je iz nekega članka – šlo je za ekspresijski vektor za E. coli)
5. (4) Naštej 4 primere uporabe mestno-specifične mutageneze?
6. (3) Zakaj pride do zaustavitve podaljševanja verige pri dodatku terminatorjev v sekvenčni reakciji?
7. (6) V blatu ob jezeru Turkana so našli mumificirani trupli dveh osebkov, enega odraslega in enega otroka. Kako bi na osnovi njune DNA ugotovili, ali gre za starša z otrokom ali ne?
8. (4) Opiši postopek hibridizacije fragmentov genomske DNA E. coli! Sonda je že pripravljena in detekcija bo potekla po navodilih proizvajalca – pripraviti je treba samo genomsko DNA za analizo.
9. (6) Opiši princip delovanja dvohibridnega sistema na osnovi proteina Gal4!
10. (5) Kaj vse lahko usmerjeno spreminjamo pri sončnicah za večji hektarski donos in kvaliteto semen?
11. (4) Kaj pomeni oznaka His-tag, kje se pojavlja in katere so lastnosti rekombinantnih proteinov, ki vključujejo to oznako?
12. (5) Kako bi lahko detektirali točkovno mutacijo v genu za laktalbumin s pomočjo 3 začetnih oligonukleotidov in fluorescenčnim označevanjem produktov?
13. (3) Naštej 3 lastnosti episomskih vektorjev za kvasovke!
14. (3) Po katerem principu poteka ločevanje nastalih produktov pri avtomatskih sekvenatorjih DNA?

Rezultati pisnega dela izpita

(tabela pripravljena za vnos podatkov)

<tbody> </tbody>

vpisna številka (3001xxxx)	doseženih % (ocena)	ustni del izpita

Kriterij za ocene iz pisnega dela je: 56%-65% za 6, 66%-74% za 7, 75%-82% za 8, 83%-90% za 9, >90% za 10.
V sistem e-študent vpisujem tudi negativne ocene po kriteriju: 0%-11% za 1, 12%-23% za 2, 24%-34% za 3, 35%-45% za 4, 46%-55% za 5.
==================

Koristne povezave

• Kako čemu rečemo po slovensko? Terminološka komisija pri [http://bio.ijs.si/sbd.html Slovenskem biokemijskem društvu]
• Katedra za biokemijo Fakultete za kemijo in kem. tehnologijo Univerze v Ljubljani
• Razlage nekaterih osnovnih pojmov, novice, strani za študente in predavatelje s področja molekularne biologije, biotehnologije, tehnologije rekombinantne DNA: Access Excellence - tudi [http://www.accessexcellence.org/AB/GG/ slikovno gradivo].
• Slovar biotehnoloških izrazov (vsi slovarji so v angleščini).
• Slovar [http://www.weihenstephan.de/%7Eschlind/genglos.html?list=1 genetskih izrazov
• Slovar celične biologije;
• Slovar biotehnologije in genetskega inženirstva (FAO)

Komentarji, vprašanja in odgovori:

Na strokovna vprašanja bom poskušal odgovoriti na predavanjih, če pa niste moji študenti, pa na kratko tudi po e-pošti.
Pišite mi tudi, če katera od povezav na tej strani ne deluje več ali če veste za kakšno drugo dobro povezavo, ki bi jo veljalo vključiti (mislim pa, da se ta stran ne sme spremeniti v katalog povezav, zato bom sam presodil, ali bom vaše predloge upošteval ali ne).

---

Zadnja sprememba: 15.11.2007 (prenos strani na ta wiki).